Radulja v spodnjem toku z značilnim meandrom v okolici Škocjana.
Radulja je eden bolj vodnatih levih pritokov Krke, s 33 km dolgim tokom pa tudi najdaljši slovenski potok. Povirje ima v Raduljskem hribovju. Zgornji tok odlikuje globlje vrezana dolina, ki se zaključuje s slikovito prebojno sotesko pri Klevevžu, polno brzic in slapičev. Tu potok prestopi v spodnji tok, kjer na ravninskem delu v okolici Zdravcev in Škocjana ustvarja številne meandre.
V okolici Škocjana ima vodotok značilen umirjen tok in plitvo, v naplavine vrezano strugo. Pri Grmovljah se tok razcepi v dva kraka in v dolžini približno 3 km teče kot Radulja in Mlaka, ki se pred izlivom v reko Krko ponovno združita. Ker ima Radulja dežno-snežni režim, z vodnimi viški marca in novembra, so takrat okoliške travne površine pogosto poplavljene. Potok odlikuje velika pestrost vodnih in obvodnih habitatov, ki so tako v zgornjem kot spodnjem toku domovanje številnih rastlin in živali.
Zemljevid območja vodotoka Radulja v občini Škocjan.
Živi svet Radulje pri Škocjanu
Živalstvo Radulje je slabo raziskano, a podatki o bogati vrstni sestavi rib nakazujejo tudi pestrost vodnih nevretenčarjev in s tem stabilno zgradbo vodnega ekosistema Radulje s pritoki. Zaradi ogroženih rib je Radulja na obravnavanem odseku opredeljena kot območje Natura 2000.
Značilnosti habitata. Radulja je na odseku pri Škocjanu v svojem spodnjem toku. Označuje ga umirjen tok z meandri, na dnu prevladuje skalni drobir in peščeni nanosi, brežine so zemljene in porasle s sklenjeno zarastjo.
Raki
Za zgornji tok Radulje in bistre pritoke so značilne bogate populacije koščakov. Do račje kuge leta 1880 so se tudi v spodnjem toku Radulje bohotili številni potočni raki. Preseneča, da so ti še vedno ostali v bližnjem Martinku in Čolniščku na obrobju Krakovskega gozda.
Rak koščak (Austropotamobius torrentium)
Ribe - spodnji tok
Upočasnjen nižinski tok gosti vrste iz družine krapovcev. Pogostejši so klen, krap, platnica in rdečeoka, ključna plenilca pa sulec in ščuka. V izlivnem delu so drstišča ploščiča, klena, ogrica, platnice in podusti. Muljasto dno privlači nežice (zlata, navadna, velika) in pezdirka.
Zlata nežica (Sabanejewia balcanica)
Ribe - zgornji tok
Območje nad Klevevžem označuje dinamična struga z večjim padcem, hiter tok, skalnato dno in tolmuni, ki so primerni za potočno postrv, pohro, kaplja in blistavca, odseki s prodnim dnom pa so vabljivi za piškurje.
Kapelj (Cottus gobio)
Kačji pastirji
So najbolj opazni med vodnimi žuželkami. Umirjen tok in osončena struga je vabljiv habitat. Večino življenja, včasih tudi več let, ličinke preživijo v vodi, odrasli pa se radi zadržujejo ob vodi. Številčnejši so modri in pasasti bleščavec, med splošno razširjenimi pa tudi modri ploščec, modri kresničar, travniški škrlatec…
Modri ploščec (Libellula depressa)
Dvoživke
Radulja pri Škocjanu ni najpomembnejši habitat za dvoživke, na urbanem odseku so pogostejše krastače in zelene žabe. Bolj pestra so gorvodna mokrišča v Zdravcih, kje je domujejo zelena rega, sekulja in rosnica, na stiku z gozdom pa tudi hribski urh, močerada in kateri od pupkov.
Zelena rega (Hyla arborea)
Potočni škržek
Je ena bolj pogostih školjk v spodnjem toku Radulje, ustreza ji miren tok in peščen sediment, v katerem bivajo. Njihova prisotnost je znak čiste vode in vrstne pestrosti, še zlasti rib, ki gostijo v škrgah njihove ličinke, medtem ko znotraj školjke nekaj tednov živi ribji zarod pezdirkov.
Potočni škržek (Unio crassus)
Bober
Po izumrtju v 18. stoletju se je vrnil v Slovenijo leta 1998 iz naselitve v hrvaški Posavini. Prvo bobrišče je bilo osnovano prav ob izlivu Radulje. Za tem je postopno koloniziral celoten spodnji tok, ki je zanj idealen habitat. Ocenjujemo, da je tu prisotnih do 10 družin, bobrišče je tudi v Škocjanu.
Bober (Castor fiber)
Vidra
Še v prejšnjem stoletju je bila zaradi lova eden naših bolj ogroženih sesalcev. Kljub temu je ob Radulji stalno prisotna. Populacija se je po zavarovanju vrste okrepila, kar potrjujejo tudi pogosta opažanja ob v Radulji. Odsek skozi Škocjan predstavlja zgolj selitveno pot.
Vidra (Lutra lutra)
Ptice
Kulturna krajina doline Radulje se ponaša s številnim vrstami ptic. V obrežnem pasu pri Škocjanu so občasno prisotne zelenonoga tukalica, siva pastirica, vodomec in mlakarica. Izstopajoča vrstna pestrost je ugotovljena gorvodno v Zdravcih pri Zalogu, kjer navedene vrste tudi gnezdijo.
Vodomec (Alcedo atthis)
Geološke posebnosti območja
Geološko podobo okolice Škocjana močno zaznamujejo usedline nekdanjega Panonskega morja. Ker na lokaciji ni moč opazovati in razložiti zanimive geološke zgradbe, vam v besedi in sliki predstavljamo pestro življenje iz nekdanjega Panonskega morja.
Profil različnih miocenskih kamnin pri Dolenji Stari vasi, nahajališče številnih fosilov
Današnja podoba Dolenjske je nastajala skozi dolge milijone let in je rezultat številnih geoloških procesov. Težko je verjeti, da je območje severovzhodne in jugovzhodne Slovenije v geološki zgodovini, pred približno 15 milijoni let preplavljalo Panonsko (Tetidino) morje. To je segalo tudi na območje današnje Dolenjske. Čeprav morja tukaj že dolgo ni več, nam številne fosilne najdbe pričajo o nekdanjem pestrem življenju v njem. Na več mestih v okolici Škocjana lahko opazujemo razgaljene svetlejše peščene in lapornate kamnine miocenske starosti. Najlepše so vidne v profilu pri Dolenji Stari vasi, v katerih so še ohranjeni fosilni ostanki. Največ je ostankov mehkužcev, odtisov polžev in školjk ter njihovih kamenih jeder, lupine so le redko ohranjene. Pogosti so še rastlinski ostanki, z veliko sreče pa se najde tudi kak zob morskega psa. Fosile najdemo na širšem območju ob večjih zemeljskih delih, ob obdelovanju njiv in vinogradov ali pa jih na površje izlušči obilno deževje in zmrzal.
Rastlinski ostanek, storž iglavca, 82 x 63 mm
Kameno jedro polža, 92 x 62 mm
Kamena jedra školjk, različne velikosti
Odtis školjke z delno ohranjeno lupino, 110 mm
Zob morskega psa, 19 × 13 mm
Kameno jedro leščurja z delno ohranjeno lupino, 220 × 110 mm
Bogato geološko zbirko kamnin in fosilov si lahko ogledate v OŠ Frana Metelka Škocjan.
Kaj so fosili ali okamnine?
So okamneli ostanki rastlin ali živali, ki so živele v geološki preteklosti in so se ohranili v sedimentu ali kamnini do danes.
Kaj nam fosili povedo?
Fosili so lahko mikroskopsko majhni kot cvetni pelod ali pa ogromni kot okostja dinozavrov. Pripovedujejo nam o nekdanjem življenju v morju in na kopnem ter o okolju v katerem so živeli. Njihova prisotnost v geoloških plasteh nam omogoča določati starost plasti in pomaga razložiti nastanek določenega območja.
Kako nastanejo fosili?
FOSILI so edinstvena in neponovljiva geološka dediščina, zato jo moramo že danes varovati in ohranjati za naše potomce.
Vsebina: Zavod RS za varstvo narave OE Novo mesto - Andreja Petrič Škedelj, Andrej Hudoklin
Fotografije: Andreja Petrič Škedelj, Andrej Hudoklin, Marijan Govedič, Dušan Klenovšek, Miha Krofel, Jani Vidmar
Risba: Samo Jenčič
Zemljevid: Nina Jankovič
Zbral in uredil: Rok Petančič, Občina Škocjan
Občina Škocjan sistematično pristopa k ureditvam območja ob Radulji v središču Škocjana. Z namenom vzpostavitve kakovostne interpretacije naravne dediščine z naravi prijaznimi ureditvami ter z izvedbo delavnic in izobraževanj, prispevati k ohranjanju biotske raznolikosti ter hkrati vzpostaviti novo naravoslovno / rekreativno / turistično vsebino, ki bo prispevala k izobraževanju, raziskovanju, medgeneracijskemu druženju ter aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi je Občina Škocjan skupaj s partnerji Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, Sonček – Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, Mizarstvo Mojstrovič, Dušan Mojstrovič s.p. pripravila projekt "Ureditev območja ob Radulji" in ga uspešno prijavila na 5. javni poziv LAS DBK ter pridobila sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Projekt vključuje celostno in trajnostno ureditev območja ob Radulji v Škocjanu pod Metelkovim domom. V okviru novih ureditev ju urejena dostopna pot, ob njej razgledna ploščad kot razgledišče za druženje in opazovanje okolice. Na travniku ob Radulji je urejena krožna peščena pot. Ob krožni poti sta urejeni dve izobraževalni točki: tiha opazovalnica in učilnica na prostem ter stopnice za dostop do Radulje. Narejen je tudi most čez Raduljo, ki je namenjen za uporabo pešcem in kolesarjem, omogoča pa prehod tudi invalidom in vozičkom.
Programske aktivnosti operacije so osredotočene na izobraževalne vsebine (izobraževanja, delavnice), kakor tudi na izvedbo usposabljanja za interpretatorje ter oblikovanje programa interpretacije območja ob Radulji.
Območje ob Radulji postaja zelena sprehajalno-rekreacijska površina. Dobrodošli!
Več o projektu:
https://www.obcina-skocjan.si/objava/533946
Most čez Raduljo. Foto: Rok Petančič.
Informativni tabli in razgledna ploščad. Foto: Rok Petančič.
Opazovalnici. Foto: Rok Petančič.
Medgeneracijsko stičišče v naravi
V letu 2017 je Občina kupila zemljišče z objektom stare vage v Škocjanu ob Radulji. Zemljišče je prostorsko gledano del večjega območja, ki je namenjeno športu, rekreaciji in druženju. Občina je na 6. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev na območju LAS Dolenjska in Bela krajina v programskem obdobju 2014–2020, ki se bodo financirale iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, v januarju 2021 prijavila projekt »Medgeneracijsko stičišče v naravi«, sklop programskih aktivnosti, ki bi se lahko odvijale na tem območju. Projekt je bil s strani LAS DBK potrjen v mesecu aprilu 2021, v mesecu januarju 2022 je bil projekt potrjen tudi s strani MGRT in se je zaključil v mesecu novembru 2022.
Namen operacije je nadaljevanje celostnih in trajnostnih ureditev območja ob Radulji kot smiselna nadgradnja projekta »Ureditev območja ob Radulji«. Preko aktivnosti so bile razvite izobraževalne vsebine s poudarkom na simbiozi človeka in narave. Razvite vsebine prebivalcem omogočajo aktivno preživljanje časa v naravi brez škodovanja živalskemu in rastlinskemu svetu na tem območju.
Medgeneracijsko stičišče je vzpostavljeno kot urejen in odprt javni prostor, kar prebivalcem omogoča možnost medgeneracijskega druženja. Pri urejanju na novo vzpostavljene površine in tudi pri ustvarjanju izobraževalnih programov so sodelovale ciljne skupine in sicer na inovativen način. Med izvedenimi aktivnostmi so bile organizacija naravoslovno-tehniških dni, razstave, predavanja, delavnice in usposabljanje iz gozdne pedagogike. Projekt je dokazal, da je možno naravni prostor uporabljati na način, ki ne škoduje delovanju ekosistema. Območje je urejeno z ljudem in živalim prijazno infrastrukturo, uporabljeni so naravni materiali in sonaravne ureditve.
Na novo urejena površina prebivalcem daje možnost izobraževanja, rekreacije in interakcije, kar vpliva na dvig kakovosti življenja v regiji tako iz naravnega kot iz družbenega vidika.
Partnerji v projektu so Osnovna šola Frana Metelka Škocjan, Sonček - Društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, Gozdarski inštitut Slovenije, sodelujejo pa tudi Društvo upokojencev Škocjan, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - Dolenjska sekcija, Kozjanski park in drugi.
Občina Škocjan je obenem poskrbela za krajinsko ureditev območja. Območje smo očistili, poravnali in zatravili, urejena je tudi nova pešpot od novega mostu čez Raduljo do območja ter postavitev primerne urbane opreme (klopi, mize…). Tako je nastal urejen, odprt in javno dostopen prostor za izobraževalne aktivnosti, rekreacijo, druženje in preživljanje prostega časa.
Več o projektu na:
https://www.obcina-skocjan.si/objava/580862
Mize in klopi ob Radulji. Foto: Rok Petančič.
