Mlinarjeva pot

Bučka, pušl`c Dolenjske, razloženo središčno naselje z gručastim jedrom, ki leži na slemenu istoimenskega griča na nadmorski višini 304 m. na vrhu griča, na najvišji točki Bučke, stoji župnijska cerkev sv. Matije, ki daje značilen pečat bučenski veduti, zato je Bučka lepo vidna tudi s Krške ravnine, rake in Vinjega vrha. Nekaj metrov nižje stoji cerkev sv. Martina. Pohodnike na izhodišču poti na Bučko razveseli zvonček želja.
 
Opis poti
Mlinarjeva pot se začne pri cerkvi sv. Matije na Bučki. Ob cerkvi stoji prva informativna tabla, z zemljevidom poti, kratek opis in opis prve naloge.
Mlinarček, ki označuje mlinarsko pot, nas na poti usmerja in vodi, tako da ne bo težav pri iskanju prave smeri.Za lažjo orientacijo  po celi poti nas vodi tudi Mlinarček odtisnjen na asfaltni podlagi. Pot nas najprej vodi mimo cerkve sv. Martina v dolino, kjer nas na križišču čaka druga naloga.
 
Že od samega začetka poti se nam odpira lep pogled na Gorjance in Šentjernejsko dolino… na križišču pa se lahko ozremo okoli sebe in s pogledom poiščemo cerkev na Stopnem. Tu je tabla s posebno uro, katere kazalce moramo postaviti tako, da eden kaže v smeri cerkve na Stopnem, drugi pa nam, ob pravilni postavitvi, pokaže smer naše poti. Ob pravilni rešitvi naloge nas puščica usmeri, v katero smer moramo nadaljevati pot. Že po nekaj metrih opazimo stebriček z mlinarjem, tako da smo sigurni, da hodimo v pravo smer. Kmalu pridemo do ene od treh Venetovih kapelic. Kapelice naj bi postavili trije bratje Vene v zahvalo, ker so se živi vrnili z bitke na Kosovem polju. Stojijo v Zaborštu, Dulah in na Štritu. Naša pot poteka po stezi preko travnika in preden zavijemo v gozd, opazimo manjše mokrotno zemljišče, ki je nastalo zaradi stalnega zastajanja vode. Tu je tudi eden od petih občasnih izvirov potoka Martinka. Preko lesenega mostička pot nadaljujemo v gozd, kjer se držimo desne steze. V gozdu pridemo do urejenega prostora s klopmi, kjer nas čaka naslednja naloga. Prisluhniti moramo šumenju vetra in žvrgolenju ptic, poiskati čim več različnih dreves in na enem od dreves v bližini bomo odkrili vrvico. Če jo potegnemo, zaslišimo, kako se oglaša detelj, ki živi tu v gozdu. Nadaljevanje poti poteka po uhojeni gozdni poti in kmalu prispemo v Dule, kjer se spustimo do potoka Čolnišček. Tu se lahko ustavimo ob nekdanjem Košakovem mlinu.

Zgradba nekdanjega Košakovega mlina danes z ničemer več ne kaže, da je včasih tu bil mlin. Na informativni tabli je opis mlina in naloge, ki jo moramo opraviti. Sestaviti moramo leseno zloženko in dobili bomo podobo Košakovega mlina, kakršen je bil nekoč.

Ob športnem centru lahko izberemo med potjo ob potoku do naslednjega mlina, ali pa si gremo ogledati še eno od redkih naravnih znamenitosti na Dolenjskem - Štritovsko jezero. Če smo se odločili ogledati jezero pot nadaljujemo po asfaltni cesti mimo igrišča navkreber, kjer bomo uzrli še drugo Venetovo kapelico. Ob kapelici zavijemo levo in že po nekaj metrih se nam bo na desni prikazalo Štritovsko jezero. Na stezi do pomola si bomo lahko na pojasnjevalni tabli prebrali vse o nastanku jezera in njenih prebivalcih v  vodi in ob njej. Da se vrnemo na Mlinarjevo pot po nekaj metrih zavijemo levo v gozdiček in se spustimo v dolino potoka Čolnišček. Kjer se ponovno priključimo Mlinarjevi poti.

Če pa pot nadaljujemo ob potoku, po levem bregu potoka ob travniku ponovno pridemo do gozda. Tu zavijemo levo po gozdni stezi ob potoku vzvodno in po kratki hoji pridemo do Sedlarjevega mlina. Tu je postavljena daljnogledu podobna naprava, kjer se ob pogledu skozenj vrtijo stare podobe mlinov. Na ta način si lažje predstavljamo, kako je nekoč izgledal Sedlarjev mlin. Danes samo še odprtine na zidu spominjajo na to, da je tukaj nekoč bil mlin, kjer sta bili dve vodni kolesi. 

S hojo nadaljujemo do gozdne jase, kjer potok naredi majhen otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. V romantičnem objemu narave se lahko ustavimo in si ogledamo okolico, prisluhnimo šumenju potoka in rešimo nalogo, ki nas tu čaka. Na tabli so kolesa, ki jih lahko zavrtimo. Pred tem postavimo kazalce, ki so pod kolesi, v smer, v katero predvidevamo, da se posamezno kolo vrti. Preverimo, ali se kolesa vrtijo tako kot smo predvideli. Sledi kratka hoja navkreber do ceste, kjer zavijemo levo proti dolini in Dulam. Že po nekaj metrih pridemo do Marjetičevega mlina.

Marjetičev mlin je še zelo dobro ohranjen. Ker je zadnji lastnik Jure, prav tako kot njegov oče, igral na citre, je bilo ob večerih v Marjetičevem mlinu večkrat veselo in se je pesem razlegala po dolini dolgo v noč. Ob tem mlinu zato stoji glasbena naloga. Na informativni tabli je slika mlina in opis, spodaj pa pesmica z notami: »Ob bistrem potoku je mlin«, tako da jo lahko zapojemo, s pomočjo zvončkov postavljenih ob tabli pa tudi zaigramo.

Sledi kratka hoja po cesti do okljuka potoka, kjer je na travniku urejen prostor za igro, malico in animacijo. Tu je informativna tabla, na kateri so navodila, kako si naredimo mlinček. Na drugi strani potoka stojita Hrvatov mlin in žaga, ki sta v zelo slabem, propadajočem stanju. Na tabli je fotografija in opis mlina. Naslikan in opisan je notranji mehanizem mlina in deli mlina. Z vrvico lahko na tabli povežemo posamezne dele mlinov z besedami, ki jih opisujejo.

Sledi hoja preko travnika do ceste, ki nas pripelje v Dolenje Radulje. Na prvem križišču zavijemo levo in pridemo do Vajsovega mlina, ki je bil leta 1991 obnovljen. Za najavljene skupine je tukaj organiziran ogled mlina, za posameznike pa je postavljena informativna tabla. Ob mlinu je nekoč delovala tudi žaga.

Nadaljevanje poti vodi po cesti do Remičevega mlina, ki je preurejen v počitniško hišico. Na mlin spominja le mlinsko kolo, ki ga je lastnik namestil na zadnjo steno hiše. Notranjost je popolnoma preurejena in namenjena občasnemu bivanju lastnikov.

Sledi hoja preko travnika do potoka, kjer preko lesene brvi zadnjič prečkamo potok in se po dokaj strmi gozdni stezi povzpnemo do Jarčjega Vrha.Na sredi te strmine nas pričaka animacija, ki nap prikaže kako težko opravilo je bilo nošnja žita ali moke v mlin in iz njega.  V Jarčjem Vrhu si lahko ob predhodni najavi ogledamo delovanje mlina na Ekološki kmetiji Mlakar. Mlin res poganja elektromotor vendar pa vsa ostala tehnologija mletja sloni na tradicionalnem mletju žita. Pred nami je še kratka pot skozi gozd do Bučke in mimo šole in spomenika nazaj do cerkve, kjer je zaključek Mlinarjeve poti.

Mlinarjeva pot je primerna za vse generacije. Ni zahtevna, zato vabi družine z otroki, skupine, posameznike, tudi starejši se bodo tu lahko sprostili. Ko se človek zazre po travniku, vidi življenje, ki hiti za soncem, številne živalce, ki letajo s cveta na cvet, zibajoče se trave v vetru… kaj je še lahko lepšega!? Skozi gozd lahko zadihamo s polnimi pljuči in se naužijemo vonja po smrekah, po smoli. Če nam je sreča mila, zagledamo rep begajočega zajčka ali celo srnico… Šumenje potoka nas zaziblje v sanje. Vse skupaj nam vrne energije, nas razveseli in osreči. In želeli bi, da te danosti narave spoznajo mnogi, zato vabimo vse, da pridejo in se sami prepričajo o lepotah bučenske doline.

Mlinarjeva pot je lahko prijeten družinski izlet ali pa poučen in zabaven sprehod v naravi, združen s spoznavanjem dediščine mlinarstva.

Po predhodni najavi se pohodniki lahko dogovorijo za: spremstvo vodnika, mlinarjevo malico, dodatne animacije ob poti, obisk zeliščarke Cvetke, srečanje s kmetom, ki nese v mlin, topel obrok ter mlinček sestavljenko. V Vajsovem mlinu v Dolenjih Raduljah ja ob najavi možen ogled notranjosti mlina z etnološko zbirko. V Jarčjem Vrhu v Ekološki kmetiji Mlakar pa si lahko v njihovem kupite različne vrste moke, še najbolj so znani po svoji pirini moki.

Mlini ob potoku počasi izgubljajo svojo nekdanjo podobo. Vodna in mlinska kolesa se ne vrtijo več, izrazoslovje, ki so ga mlinarji uporabljali, stare zgodbe in pesmi o mlinih in mlinarjih, pa se izgubljajo z odhodom starejše generacije.

Mlinarjeva pot predstavlja zeleni turizem, ki je hkrati poučen, zabaven ter namenjen široki ciljni skupini obiskovalcev. Z Mlinarjevo potjo želimo ohraniti vsaj delček te bogate dediščine.

Ob organiziranih in vnaprej najavljenih skupinah lahko pohodnike vodi vodnik. Lahko pa pot prehodite samostojno, saj je pot označena z informativnimi tablami in mlinarčki, in kdor jim bo sledil, bo zlahka zašpilil krog na cilju.

Izhodišče-cilj: Župnijska cerkev sv. Matija na Bučki (navodila za pot).

Informacije:

Občina Škocjan. E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Tel.: 07/38 46 300.

Dodatne informacije posreduje in prijave sprejema

TD Bučka (041 556 484, info: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).