Nace je bil faca!

180 let nazaj. Kmečki fant s slovenskega podeželja sanja o daljnih svetovih, drugih kulturah, prebira zapise misijonarjev in si želi v svet. In ne le, da je mladenič sledil svoji sanjam, z velikim odrekanjem in trudom šel in videl svet, postal prvi Evropejec, ki je po Belem Nilu dosegel točko 4°44' sev. zemlj. širine, dunajska geografska družba pa ga je leta 1857 imenovala za častnega člana. Ignacij Knoblehar bi jutri (6. 7.) praznoval svoj rojstni dan.

Njegova potovanja so nam dandanes praktično nepredstavljiva. Čeprav razdalja med Kartumom in otokom Gondokoro na Nilu, kjer je ustanovil misijon, znaša okrog 1800 km, kar se nam danes ne zdi toliko, je takrat vsaka pot med tema točkama trajala več mesecev. Slovenska biografija navaja, da je Knoblehar v 10 letih, ki jih je preživel v misijonih, 4 leta prebil na potovanjih. A ker so potovanja potekala v drugačnem tempu, so pionirski raziskovalci lahko izčrpno in natančno opazovali, merili in popisovali tako naravne kot družbene značilnosti nepoznanih in še neodkritih krajev, ljudstev in jezikov.

Njegove izčrpne zapiske prepotovanega ozemlja so cenili in citirali številni svetovni raziskovalci, kot znanstvenika so si ga lastili celo Nemci. Dragocene etnološke zbirke je prinesel za ljubljanski in dunajski muzej, dunajska državna knjižnica hrani njegove zbirke o jeziku dveh afriških plemen, vse dnevnike in zapiske je po smrti zapustil rimskemu misijonu Propagandi. Drugo leto 2019 bo 200 letnica njegovega rojstva. Morda je to pravi čas, da se njegovo ime in delo ponovno povzdigne na nivo, ki si ga zasluži.