Kot topel poletni dež …
Naša prekrasna deželica leži na takšnem koncu sveta, da jo (pre)velikokrat prizadenejo vremenske ujme v obliki poletnih neviht, toče ipd. Včasih pa nam je narava naklonjena in poletno vročino prekine plohica toplega poletne dežja, ki osveži od vročine poparjeno rastlinje in ohladi ozračje, da se lažje diha. Plohica, sredi katere bi kar zaplesal v dežju, da se še sam osvežiš in umiriš …
Kot dež v puščavah, po katerem skalijo semena, ki so samo čakala kapljice te življenjsko pomembne tekočine, da lahko oživijo in spremenijo pust in boren svet v pisano in življenja polno pravljico. Kako smo neizbežno povezani z vodo, kajne? Ubije nas lahko preveč ali premalo te dobrine. Slovenci se sploh ne zavedamo, kakšno bogastvo premoremo, ko smo z vseh strani obdani s čisto vodo – za pitje, za kopanje, zalivanje naših vrtičkov itn. Samo upamo lahko, da se tega ne bomo zavedli prepozno, navsezadnje naj bi 21. stoletje minilo v pehanju za prevlado nad naravnimi dobrinami, od katerih bo čista (pitna) voda v ospredju. Zato bodimo preudarni z našim bogastvom in se ne razburjajmo, kadar nas plohica ujame nepripravljene in nas zmoči … prepustite se, da vas narava očisti in osveži … kot topel poletni dež.
