Deževje, močo ima rad, pravijo mu …
Salamandra salamandra po latinsko. Po slovensko pa navadni močerad. V teh dneh ga je mogoče videti na sprehodih v gozdu, kjer si išče zavetje pod odmrlim lesom ali kamni, ob koreninah dreves ali v drugih razpokah in špranjah.
Navadni močerad spada med dvoživke, vendar v odrasli dobi živi skoraj izključno na kopnem. Zanimivo je tudi, da v nasprotju z večino slovenskih dvoživk, samice ne odlagajo jajc, temveč so močeradi živorodni. To pomeni, da samica ličinke, ki se razvijajo v njenem telesu tudi do več kot šest mesecev, odloži v tolmune manjših gozdnih potokov. Izlegle ličinke imajo že dobro razvita oba para okončin in peresaste škrge. Tudi značilne rumene lise so vidne že pri dobro razvitih ličinkah, vendar se vzorec, ki je edinstven za vsako žival posebej, dokončno izoblikuje šele po preobrazbi. Pred preobrazbo, ki poteka v vodi, so ličinke običajno velike okoli 6 cm, tiste, ki prezimijo, pa zrastejo tudi do 8 cm. Odrasli osebki v dolžino telesa skupaj z repom merijo od 11 do 20 cm. Aktivni so predvsem ponoči in po dežju, ko je zrak dovolj vlažen, večji del dneva pa preživijo v različnih skrivališčih. Navadni močeradi so dolgoživi, običajno živijo več kot 20 let. Ob sprehodih po gozdovih jih je prav zanimivo opazovati, zato škornje na noge in v gozd po nova doživetja!
