(Ne)vidni arhitekt
V zadnjem času se nam ob sprehodu po obrežjih večjih ali manjših vodotokov prikaže zanimiv pogled na dovršeno obtesana drevesna debla, ki s svojo belino bijejo iz naravnih barvnih vzorcev. Krivec za to je pri nas nekdaj že izumrli, dandanes pa spet zelo prisotni bober (Castor fiber).
7. aprila je mednarodni dan bobrov, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o pomeni te živali v naravi. Naš največji glodavec, ki lahko doseže skoraj 30 kg mase, živi v okoljih, kjer sta mu skozi celo leto na voljo voda in rastlinska hrana. Ima značilen ploščat in luskast rep, dletaste, oranžno-rjave sekalce, prsti zadnjih nog so povezani s plavalno kožico. Večinoma se hrani z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. Uživa poganjke, liste in lubje. Najočitnejši sledovi njegove prisotnosti so oglodana ali podrta drevesa. Bober velja za ključno vrsto, saj je od njegove prisotnosti in dejavnosti odvisen obstoj številnih drugih vrst živih bitij. V preteklosti se je populacija bobra močno zmanjšala zaradi pretiranega lova za krzno, meso in bobrovino (izloček vonjavnih žlez) ter zaradi izgube mokrišč.
Le redke živali so tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev, pa tudi na gospodarstvo in zgodovino dežel kot bober. Za posest nad lovišči bobrov so izbruhnile celo vojne, kakršna je bila tudi med Francozi in Indijanci, poznana kot desetletna vojna.
Povzeto po: http://aquaviva.si/biodiverziteta/spoznajmo-biodiverziteto/292-bober
https://sl.wikipedia.org/wiki/Bober
