Velikonočna razmišljanja
Velika noč, ki je pred vrati, je poleg božiča največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, na veliko nedeljo, je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.
A vse šege in navade povezane z obdobjem pred in po veliki noči (od pepelnične srede, preko cvetne nedelje do velike noči in naprej do binkoštov), ne izvirajo le iz najstarejšega obdobja krščanstva, temveč so tudi spomin na pogansko obdobje in stara varovanja, povezana z duhovi plodnosti in rasti. Le –ti naj bi ljudem zagotavljali dobro letino, družini in živini zdravje in vse potrebno za življenje. Krščanstvo je veliko teh sestavin prevzelo in jih prilagodilo.
Praznovanje cvetne nedelje je izpričano v 9. stoletju, a že pred krščanstvom so ljudje obhajali praznik, povezan z verovanjem v nadnaravno moč rastlinja. Jajca, ena najstarejših velikonočnih jedi, pa je ena najnaravnejših podob rodovitnosti in simbol vira življenja v spomladanskem času. Z njihovo poslikavo in okraševanjem se je razvila cela paleta ustvarjalnosti, od barvanja z naravnimi barvami, do risanja vzorca z raztopljenim voskom ali praskanja vzorca z ostrim rezilom na pobarvano jajce. In kako boste vi letos okrasili svoje pisanke? 
Povzeto po:
Bogataj, J., Smo kaj šegavi: Leto šeg in navad na Slovenskem, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1998, str. 35 - 39.
