Sladoled po deset …

V vročih poletnih dneh tudi tisti manj sladkosnedi prebivalci naše zelene deželice občasno posežejo po osvežilni sladici neštetih okusov imenovani sladoled.

Le malokdo ve, da sladoled sodi med najstarejša živila, saj naj bi ga kot slaščico uživali že kitajski vladarji pred več kot 3000 leti. Poleg njih so ga poznali tudi stari Grki in Rimljani, potem pa je za nekaj stoletij izginil z jedilnikov, dokler ga niso v srednjem veku ponovno začeli izdelovati na območju današnje Italije, od koder se je kot privilegij kraljevskih dvorov razširil po Evropi.

V nasprotju z začetno tehnologijo, ko so sadne sokove enostavno mešali s snegom, danes glede na glavne sestavine, ki se uporabljajo pri proizvodnji, sladoled delimo na:
•    sladoled, izdelan samo iz sestavin na osnovi mleka;
•    sladoled, kjer je namesto mlečne maščobe uporabljena rastlinska maščoba;
•    sladoled, izdelan iz sadnih sokov z dodano mlečno maščobo in nemaščobno suho snovjo na osnovi mleka (laktoza, proteini ...);
•    vodni desert, izdelan iz vode, ki je lahko aromatizirana in obarvana, sladkorja in sadnega koncentrata.

Poleg glavnih sestavin, se pri proizvodnji uporablja še več drugih dodatkov (emulgatorji in stabilizatorji, barve, arome, sveže ali pasterizirano sadje, zmleta jedrca različnih oreščkov, rozine, čokolada, kakav, aroma ruma ... ), ki poskrbijo za eno od tipičnih lastnosti sladoleda.

A čeprav se morda proizvodnja sladoleda na prvo žogo sliši zapletena, to ne pomeni, da si ga z malo domišljije ne moremo ustvariti doma, brez (škodljivih) dodatkov in posebnih stroškov. Potrebujemo le nekaj sadja, smetano in zamrzovalno skrinjo. Pa malce potrpljenja.

Lahko pa si odličen domači sladoled privoščite tudi med našimi zelenimi valovi v Gostilni Rorman. Odločitev je vaša ...

Povzeto po: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/kako-nastane/141-sladoled.html