Kdo je glavni?

Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo,
šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka,
šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba,
šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.
Prerokba Indijancev Cree

Konec avgusta smo lahko zaskrbljeno spremljali novice o neverjetnih razsežnostih gozdnih požarov v Amazonskem pragozdu, ki so bili po besedah brazilskega predsednika Bolsonara zgolj del vsakoletne "queimade", časa, ko kmetje z ognjem čistijo zemljo.

V začetku tega tedna se je nad našimi zelenimi valovi v kratkem času razbesnelo neurje s točo, ki je lepo obložene vinske trse, za katere so pridne roke vinogradnikov skrbele vse leto, v nekaj minutah spremenilo v neprepoznavno količje brez listja in grozdov. V hiše je vdirala voda, okoli hišnih vogalov so se kopičili kupi belih zrnc, kot da smo sredi zime.

Naj se človek počuti še tako (vse)mogočnega (miselno, tehnološko …), je narava lahko močnejša. Mogočnejša. Strašljivejša. Svet se dobesedno utaplja v plastiki in odpadkih različnih vrst, a pri izvoru (proizvajalcih) se nič ne spremeni. Požigajo »pljuča Zemlje«, a se lokalni odločevalci odločijo ukrepati šele po ogorčenih odzivih predsednikov z drugega konca sveta. Ali je res denar sveta vladar? Ali ga bomo lahko dihali, ko bo naš zrak preveč onesnažen? Ali ga bomo lahko pili, ko bodo vode preveč onesnažene? Ali bomo z njimi lahko nahranili svoje in želodčke naših otrok? Očitno taka vprašanja ne zanimajo (nekaterih) trenutnih svetovnih oblastnikov, ki ne vidijo dlje od svojega bančnega računa.

Zaenkrat smo na našem končku zemlje še dokaj »varni«, a kako dolgo še? Mati narava nam daje vedeti, da nad njo ni nihče. In ko se ona odloči pomesti pred svojim pragom, to naredi več kot učinkovito – ne glede na posledice. Bodimo hvaležni za okolje, v katerem živimo, saj nihče ne ve, kaj nas čaka v prihodnosti …

Foto: Kmetija Mehak